Ze kar nekaj časa nazaj sem se srečala s svojo bivšo razredničarko. Spregovorili sva kar nekaj besed o tem in onem, ter zaključili z besedami, da se že še srečava. Nekoč. In včeraj sem se spomnila nanjo in ji napisala e-mail. Sprva niti nisem vedela, kaj naj pravzaprav napisem. Začela sem s pisanjem in pobrisala napisano, in napisala in pobrisala in…končno sem skupaj spravila manjsi sestavek in šele, ko sem pritisnila na “pošlji”, sem se zavedala, da je res minilo že kar nekaj časa odkar sem prestopila vrata svoje bivše srednje šole. Saj ne, da imam kakšno pretirano željo, vendar so mi določene osebe ostale v spominu še do danes. Bilo je veliko več grenkih trenutkov kot pa dobrih, vendar smo iz tistih dobrih potegnili najboljše.
Naj vas vprašam: je “tovarišica” prebrala e-mail, ali je samo pritisnila na tipko “zbriši”? In kaj mislite, kaj je razmišljala, ko je brala napisane vrstice?
A veš da mi je moja bivša razredničarka pomagala kot mentorica in mi spravila skozi moj prevenec zbirko aforizmov Zlati rudnik. Sedaj so stiki ostali, včasih jo pokličem po telefonu ali se srečamo na kakšnem literanem večeru!
maila pa nima
31.01.2008 @ 19:20lordwales: to pa je bila res odlična poteza, da se je zavedala, da si uspešen oziroma imaš talent, ter seveda željo. zelo lepo, da sta še v stikih, saj mi marsikdo, ko se pogovarjam z njim, pravi, da jih se na daleč noče niti videti. jaz pa sem se s svojo razredničarko kar zaklepetala…
telefon je včasih se hitrejši kot e-mail
31.01.2008 @ 19:24zbrisala sigurno ni preden je prebrala,kaj pa je razmišljala pa je odvisno od napisanega
31.01.2008 @ 19:26snow; mislim, da je konec koncev nastal kar dober sestavek tako, da upam, da bo tudi odgovor prisel
31.01.2008 @ 19:27bamboo,
seveda je prebrala, zakaj pa ne bi? Si jo povabla na kofe?
A si samo spomine obujala?
31.01.2008 @ 19:50zdravje: ko sva se srečali, mi je rekla, naj se kaj oglasim in sem se…nisme nic kaj obujala spomine, sme pa napisala, naj se kaj “oglasi”…bomo videli kaj bo
31.01.2008 @ 19:53odvisno kaj si ji napisala
če si ji napisala, da še vedno kadar si povsem pijana in bi rada vse izbruhala pomisliš nanjo, je gotovo pritisnila delit, sicer pa je gotovo z veseljem prebrala.
31.01.2008 @ 20:25me veseli, da si se opogumila in ji napisala nekakšno pismo
jaz nimam tako dobrih oziroma jih nisem imela s svojimi učitelji na srednji šoli 
31.01.2008 @ 20:58Ta ‘šica te je ‘mela rada
31.01.2008 @ 21:44Jaz imam tudi lepe spomine na moje “tovarišice”. Nekatere sem celo povabila na predstavitev mojih pesmi. In so prišle. In bile ponosne nase, ker so me učile, in ponosne name, da sem jih imela rada in je nekaj iz mene.
31.01.2008 @ 21:46Boš videla, da te bo poklicala!
31.01.2008 @ 23:48sigurno da je prebrala tvoj mejl in po moje ti bo tudi kaj odpisala samo čas si mora vzeti
1.02.2008 @ 06:44Po moje ga ni zbrisala. Jaz ga ne bi. In sigurno je o njem tudi razmišljala.
1.02.2008 @ 08:05No, zdaj sime pa potisnila v val prelepih spominov na mojo srednješolsko razredničarko, ki mi je bila za tisti čas kot mama, saj sem SŠ obiskovala izven mojega kraja. Pa mi je dala tooliiiko notranje hrane, da se še danes spominm na njo z prelepimi spomini in na nek način sem še vedno v nevidni navezi z njo. Sem jo že enkrat klicala a je na žalost ni bilo na šoli ampak vem, da bo prišel tudi tisti čas, ko se bova videli in rekli “kako”
1.02.2008 @ 11:13itak,da je prebrala.se je ze oglasila?
1.02.2008 @ 11:18Sigurno je prebrala, nemogoče, da je prej pritisnila izbriši. Sicer bi pa jst rekla, da je bila verjetno vesela e-maila. S sošolkami oz. sedaj lahko rečem dobrimi prijateljicami smo kako leto nazaj kar lepo šle na šolo in našo razredničarko poiskale in ker je imela ravno prosto uro, smo šle na kavo. Bilo je super, ona je bila najboljša razredničarka, kar sem jih kdaj imela in z njo si lahko tako hitro “padel v klepet”. Si me ravno spomnila, da bi jo spet morale obiskat
Aja, pa sproči, kaj je tvoja razredničarka odgovorila 
1.02.2008 @ 13:49Mislim,da je prebrala in se ti bo oglasila
1.02.2008 @ 18:49blaž: ne, ne, nisem o tovrstnih zadevah pisala…ajajaj, zdele sem se pa prou nasmejala ob tvojem komentarju
lolita: eni ostanejo, drugi gredo
vlatka: a mislis? in tebe so tudi imele trsice rade, so vedele, da imas talent
drmagnum: upam, da bo res kaka povratna informacija
tanny: ja, verjetno, da res…mogoce bolj poredko zaide na mejle
pia: upam, da res ja
čivka: no super, da si se psomnila na svoja srednjesolska leta…saj so po vecini dobri spomini, mar ne?
ninaa: ne, se ne se
senorita: ooo, super, da ste sle kar nazaj v solo
in lepo, da se je tudi trsica odzvala povabilu na kavo…in, zaenkrat se cakam odgovor
kamper: upajmo
bom porocala 
1.02.2008 @ 20:45bamboo,
mene so imele rade, ker sem bila klepetulja in so ves čas imele opravka z mano.
Je pa res, da sem bila zelo prijazna do njih, in mislim, da so se me zato zapomnile.
Po šoli, po pouku, sem bila redka učenka, ki sem bila do njih prijazna, čeprav sem kasirala tudi kakšno slabšo oceno. In to je bilo to.
1.02.2008 @ 21:51Ljudi iz otroštva se spominjamo bolj skozi rozardeči filter. Tako nekako je s tršicami, ki so bile nekakšen vzor in simbol spoštovanja, imele vedno prav, tudi takrat, ko so se motile.
Če danes srečam kakšnega svojega učitelja, ga vedno gledam v drugačni luči. Ker ugotavljam, da ga pravzaprav na novo spoznavam, čeprav govoriva morda tri minute.
Odvisno, kakšna oseba je tvoja nekdanja razredničarka. Najbrž ti je veliko pomenila in če ti ne bo odpisala (v kar sicer dvomim), potem ne zapravljaj nobene misli več nanjo. Srečanje starih učencev po dolgih letih je vedno delikatna stvar, tu so stari spomini, otroštvo … učitelji vedo to. Oz. bi morali vedeti. Vsaj tako mi mama, ki pravtako uči, vedno razlaga.
3.02.2008 @ 17:54[...] Sem vam že povedala, da sem napisala pismo svoji bivši razredničarki? Ja, seveda, da sem. In danes sem dobila težko pričakovani odgovor. Sem mislila, da ne bo odziva, pa vendarle sem danes zjutraj, ko sem pregledovala pošto, videla njeno ime. In že sem hitela brati kaj mi je napisala… [...]
4.02.2008 @ 19:32ampak jaz ne bi mogla napisat takega pisma moji katerikoli učiteljici iz srednje šole
mi ni bila nobena tako priljubljena 
4.02.2008 @ 20:20vlatka: ampak klepetlje vcasih razsedejo in so potem samcati v svoji klopi
fittipaldi: ja cez cas vsi drugace zscnemo gledati na tovarise in tovarisice, pa postanemo zrelejsi in nekako bolj modri
tanny: ah lahko bi, le, ce bi se “dol” vsedla in malo premislila, potem bi besede kar same od sebe letele vse okrog
18.02.2008 @ 19:45