Za mene, za tebe, za vse!

Danes se mi je ob prebiranju Drmagnunovega bloga najezila koza. Zakaj, se sprasujete? Zato, ker sem zacutila bolecino, ki se pretaka po njegovem telesu ter telesu njegovih najblizjih. Ce bi lahko, bi pomagala, ce bi lahko svetovala, bi, pa ne vem kako. Drmagnum, upam, da bo z vami vse vredu, da se bo vse uredilo. Zelim vam vsem, da dozivite le tisto najboljse in naj bolecina mine.

Srecni smo lahko, ker dihamo, ker obstajamo, ker smo tu. Hvalezni smo lahko, ker korakamo tu in korakamo tam. Bolecino in bol moramo premagati, saj bomo le tako postali zmagovalci. Padci nas ne smejo oskruniti, temvec nas morajo narediti se mocnejse, kot pa v resnici smo.Velikokrat se niti ne zavedamo kaksno moc imamo, kaj vse lahko spremenimo…

Bodimo tu in zdaj tisto, kar smo lahko.

2277549.jpg

Vir

  • Share/Bookmark
25.10.2007 17:02


15 odgovorov v “Diham, sem, obstajam”
  1. 1
    senorita
      senorita pravi:

    Pa saj veš, kako je. Tako premalo se zavedamo, kaj vse imamo in kar je najbolj pomembno kot si sama napisala, da sploh smo tukaj, da živimo, delamo, čutimo. A takšni smo ljudje, vsaj večina nas…

  2. 2
    bamboo
      bamboo pravi:

    senorita; ja vcasih je res hudo in neznosno, vcasih res ne vemo kako in kaj

  3. 3
    fittipaldi
      fittipaldi pravi:

    Na koncu ni važen več noben faks, nobena služba, nobene obveznosti, nobena sekerancija, noben problem … važno je, da si zdrav, ostalo pride.

  4. 4
    bamboo
      bamboo pravi:

    fittipaldi; ja vcasih je prej kej druzga kot pa mi sami ja…tudi sama vcasih vse postavljam pred zdrvajem, na koncu pa imam rezultat tak, kot ga imam

  5. 5
    kamper
      kamper pravi:

    Se strinjam s fittipaldijem.

  6. 6
    bamboo
      bamboo pravi:

    kamper: ja tudi jaz ja

  7. 7
    likard37
      likard37 pravi:

    včeraj je tudi mene imelo, da bi nekaj zapisal o drmagnumovih težavah, pa nisem nič spravil skupaj ,še kratkega komentarja ne. Šlo pa mi je vse skupaj cel dan po glavi in ob grenkobi, ki sem jo občutil zaradi bolečine človeka, ki ga nenazadnje sploh niti malo ne poznam, si nisem upal niti predstavljati kaj njemu samemu vre v duši.

  8. 8
    bamboo
      bamboo pravi:

    likard: ja vem kako je. tudi sama sem premisljevala o tem, zato je tudi ta objava nastala, res je tezko se postaviti v kozo nekoga, ki tako trpi

  9. 9
    drmagnum
      drmagnum pravi:

    Lep pozdrav prijetna druščina. Hvala za skrb in občutke, v katerih se znajdemo zgolj zaradi preizkušenj, ki nam jih nalaga življenje. Zelo težko bi lahko bilo, če bi ostali sami. Tako pa smo tudi s tvojo pomočjo zmogli. Skupaj nam je lažje, čeprav nam je težko. Ker po vsakem slabem, pride veliko dobrega, bom takrat vse dobro delil z vami. Pozdravčke tebi in vsem, ki dobro misel prenašate v okolja, kjer jo dostikrat pogrešamo.

  10. 10
      Aischa pravi:

    Prelep vikend je za mano… ko sem se prepustila vremenu, enostavno dihala in obstajala :)

  11. 11
    vlatka
      vlatka pravi:

    bamboo,

    če bi vedela, kakšna bolečina ti zareže v srce, ko izveš, da se iztekajo zadnji dnevi, bi te koža bolela in ne samo stala pokonci. Ne veš niti več, kaj naj misliš, kaj naj narediš, kam naj se obrneš…., vse leti s tako hitrostjo, da še reaktivno letalo prehitiš…To so občutki, ki presegajo vse meje tuzemeljskega življenja. Občutek imaš, kot da nisi tu in da si na nekem drugem planetu. in niti se ne zaveš okolice, kaj šele sebe.

    Nikomur ne želim tega doživeti. Sploh ne ljudem, ki mu umirajo mladi v družini. Za starostnike je že malo drugače, za mlade je pa nespremenljivo.

  12. 12
    bamboo
      bamboo pravi:

    drmagnum; zares lepo, da vse delis z nami

    Aischa; super, da si tudi ti uzivala. soncka ravno ni bilo, tako, da upam, da te jerazveseljevala kaksna druga stvar

    vlatka; ja taksnih obcutij resnicno se ne poznam, verjamem pa, da je tezko, zares tezko

  13. 13
    tanny
      tanny pravi:

    po vsakem padcu smo močnejši, pa če se tega zavedamo ali ne. To nam je vsekakor izkušnja za naprej.

  14. 14
    gaвı
      gaвı pravi:

    danes sem jaz, šele prvič, zašla na drmagnumov blog. Zaradi deževnega vremena sem imela čas prebrati skoraj celega. Pretreslo me je.
    Predvčerajšnjim sem bila na enem rojstnem dnevu, slavljencu je prav vsak želel veliko zdravja. Danes sem premišljevala, kako prazno so zvenele te besede. Kadar smo zdravi, včasih niti pomislimo ne na tiste, ki mogoče niso. Koliko je družin, ki se v tem trenutku bojujejo z boleznijo ali celo s smrtjo. Šele ko smo sami v stiski, takrat se zavemo, da smo imeli vse. Da je zdravje največ, kar lahko želimo od življenja. Da so vse ostale dobrine v bistvu nepomembne. In da se včasih jezimo zaradi čisto banalnih stvari. Danes, na ta deževen dan, tudi jaz želim živeti ‘polno’ – z majhnimi stvarmi osrečiti vse, ki jih imam rada. Kdo ve, mogoče pa bo nekoč prepozno.

  15. 15
    bamboo
      bamboo pravi:

    tanny; ja kar nas ne pokonca, nas okrepi ja, se strinjam s tabo

    gabi; ja najprej zivjo ;) kot drugo pa ja, vcasih so besede res popolnoma prazne…tudi sama sem ze o tem premisljevala ja…zdravje je res nekaj neprecenljivega

 

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !