Za mene, za tebe, za vse!

Brezpogojna ljubezen samo daje. Ne zaračunava.

Ne pričakuje plačila. Zato ni nikoli razočarana.

Toda vedno mora biti nekdo, da ga ljubiš.

(Jože Urbanija)

Vir

  • Share/Bookmark
17.02.2011 20:32 | Komentarji & Trackbacki (1) | Permalink

Zdravo!

Saj ne morem verjeti, da sem ponovno začela. S pisarijo, tu, na blogosu. Dolgo me ni bilo. Mogoče celo predolgo, saj sem se v naboru novih nastavitev morala najprej malce znajti kako in kaj. Pravzaprav sem šla kar v pozabo. Dolgovezila ne bom o mojih takih in drugačnih izgovorih kje sem in zakaj ne, kako sem in kako nisem… skratka mogoče bom spet oživila to mojo “deželo bambusov”.

Pa naj vas najprej vprašam kako je kaj na blogos sferi? Kaj se dogaja, kaj je novega? Blogov in blogerjev je veliko, bralcev še več. Je še vedno “in” pisati takšna in drugačna umotvorja? Katera tema je “in” in kaj je “out”? Kdo je glavni na sceni?

Firbčna sem, firbčna, priznam, vendar je po dooooolgem času spet celo veselje med prsti, ko tipkam te in one besede. V veselje mi je zopet pisati, vzpostaviti stike z blogerji, prebirati vaše objave.

Uhhh, kako prija čutiti energijo!

Vir

  • Share/Bookmark
17.02.2011 20:23 | Komentarji & Trackbacki (3) | Permalink

Obljubite si naslednje:

da boste tako močni, da nič ne bo moglo skaliti vašega miru;

da boste vsem, ki jih boste na poti srečali, govorili o zdravju, sreči in uspehu;

da boste prijateljem pokazali, da ste nekaj posebnega;

da boste v vsaki stvari videli pozitivno stran in svoj optimizem uresnicčevali;

da boste razmišljali le o najboljših stvareh, delali za najboljše in pričakovali najboljše;

da boste prav tako navdušeni nad uspehom drugih;

da boste pozabili na pretekle napake in šli naproti prihodnjim uspehom;

da boste vedno izražali dobro voljo in vsakemu živemu bitju pokonili nasmešek;

da se boste toliko posvečali izboljševanju sebe, da ne boste imeli časa za kritiziranje drugih;

da boste preveliki, da bi vas skrbelo, preveč plemeniti, da bi se jezili, premočni, da bi vas bilo strah

in presrečni, da bi pustili težavam, da vas tarejo;

da boste imeli dobro mnenje o sebi in da boste to kazali svetu z dejanji in ne z besedami;

da boste živeli v prepričanju, do vsi na vaši strani, dokler ne boste zvesti najboljšemu v sebi.

(Joe Vitale)

Vir

  • Share/Bookmark
14.12.2009 13:51 | Komentarji & Trackbacki (4) | Permalink

Vir

Takšna štirinožna živalica bo zdaj zdaj dopolnila 7 mesecev in moram reči, da je prava mala navihanka. Ta pasma nam je prirasla k srcu že zaradi samega karakterja psa. Ljubi dolge sprehode, obožuje žoge, palice in na splošno vse kar se da gristi. Njen nedolžen pogled te enostavno začara in ne preostane ti kaj drugega kot, da se zasmejiš in pozabiš na to, da je bodisi prinesla sosedove rokavice, preganjale gosi ali pa stekla čez drn in strn in je ni bilo moč uloviti.

Mi smo njeni in ona je naša.

PS: več o pasmi beagle

  • Share/Bookmark
14.12.2009 13:16 | Komentarji & Trackbacki (1) | Permalink

En lep pozdrav!

Tokrat gre zares. Prav zares sem spet tu. Med vami. Sem imela neke “krče”, ko sem začela s pisarijo, pa sem potem spet nehala, ampak nekaj je bilo v meni, ki mi je reklo, naj pobrišem prah iz bloga in ga ponovno “odprem”. Odpiram moj prostor. Četudi virtualen. Vsak izmed nas ima prostor pod soncem, tu pa ima vsak prostor zase, da pusti mislim svojo pot.

Ponovno sem tu. Veselim se vsakega izmed vas! En lep pozdrav pošiljam vsem vam, ki me že poznate in vsem ostalim, ki me še boste spoznali.

Vir

  • Share/Bookmark
9.12.2009 13:55 | Komentarji & Trackbacki (3) | Permalink

Zavedaj se, da je vsak dan lahko tvoj zadnji.

(Horacij)

Vir

  • Share/Bookmark
9.12.2009 13:35 | Komentarji & Trackbacki (1) | Permalink

Ponavadi ne vtikam svojega nosu kamor ga ni treba. No saj ga v tem primeru tudi v osnovi nisem, vendar sem začela premišljevati o preprekah, ki se nam postavljajo na naši poti življenja. Seveda so tiste vsakodnevne, kot tudi tiste, za katere včasih mislimo, da jih ne bomo premagali, pa jih potem kljub temu premostimo. Gre za prepreke, ki nam morebiti želijo zagreniti kakšen trenutek ali pa so to takšne, ki jim niti ne namenjamo velikega poudarka, ker menimo, da bodo slej ko prej minile.

Vendar gre v tem primeru za nekaj drugega. Kdo ali kaj je tisti ali tisto, ki lahko določa smernice življenja? Kdo lahko določa meje? Si jih z leti znamo ustvariti sami ali moramo poslušati druge, ki bodo narekovali kaj lahko in kaj ne? Moramo venomer poslušati druge ali lahko sami zadihamo in s svojo voljo določamo kaj je za nas prav in kaj ne? In, če nekdo določi, da je potrebno iti po tej poti, moramo res iti, ali lahko krenemo svojo pot? Smo dovolj močni, da se umaknemo kakšnemu preteklemu spoznanju, za katerega ni nujno, da je sedaj še v veljavi, bil pa je pred 50 leti?

Z leti postanemo zrelejši, bolj odgovorni, znamo sprejemati svoje odločitve. Znamo se odločiti. Vemo, da nas bo kdaj pa kdaj kakšna odločitev opekla in bomo nosili posledice še nekaj časa, vendar bo v nas zrasel tisti občutek, da smo to storili mi sami in ne drugi namesto nas. Vedeli bomo,da smo storili napako in, da je ne bomo več ponovili. Sprejemali bomo tako pametne kot tudi manj pametne odločitve. Ampak naše bodo. Zakaj bi torej nekdo še vedno želel biti del tega oziroma vsiljevati svojo voljo? Zakaj bi kdo silil v nekaj, kar bi bilo konec koncev še slabše od prvotnega? Nas želi nekdo ubraniti pred vsemi silnicami sveta ali le želi, da bi poslušali le in samo njegova navodila čeprav so morebiti napačna? Kako se ubraniti tega? Povedati na lep ali grd način? Sprejeti enolične smernice ali zaživeti na polno?

Čeprav imamo eno samo življenje, ga živimo mi sami in ne drugi namesto nas.

Vir 

  • Share/Bookmark
14.09.2009 08:14 | Komentarji & Trackbacki (6) | Permalink

Pozdravljeni vsi skupaj!

Ponovno me je nekaj prešinilo,da pometem prah iz mojega bloga in ponovno začnem. Pisati, razmišljati o tem in onem ter se obenem zabavati ob branju ostalih kolegov v blogos sferi. Vem,da sem zamudila marsikatero dobro objavo,da je v moji odstotnosti nastalo veliko novih blogov in,da sem mogoče ostala še nekje zadaj(sploh, če pogledam samo orodno vrstico pri urejanju bloga). No, kakorkoli, našla bom “stare” pisce, tiste, ki jih že “poznam”, poiskala pa bom tudi “nove obraze”, tiste, ki so meni še nepoznani.

Torej, začeti ali ne?

Vir

  • Share/Bookmark
3.09.2009 07:29 | Komentarji & Trackbacki (7) | Permalink

Opredeljuje te tisto, v kar verjameš!

(Oprah Winfrey)

Vir

  • Share/Bookmark
26.04.2009 19:49 | Komentarji & Trackbacki (6) | Permalink

Znamenje poguma v današnjem času prilagajanja je sposobnost,

da se postavimo za svoja stališča-

ne trmoglavo ali kljubovalno

(to sta potezi obrambe, ne poguma),

niti maščevalno,

ampak preprosto zato, ker vanje verjamemo.

(Rollo May)

Vir

  • Share/Bookmark
25.04.2009 19:49 | Komentarji & Trackbacki (0) | Permalink